IGRAČE

Še preden se je Lu rodila, sem ji kupila prvo igračo. Levčka iz ekološko pridelanega bombaža, v naravnih barvah. Tudi sorodnikom sva naročila, da naj bodo igrače izključno iz naravnih materialov. Prve mesece igrače tako ali tako niso bile zanimive. Ko je začela stvari nositi v usta je še kar šlo. V roke sem ji dala neko eko igračo in bila sem pomirjena, ker ne grize neke plastične stvari, ki v ustih odpušča kdovekakšne strupe. Tudi energija naravnih materialov je tako drugačna od npr. plastičnih, tako nežna, nevsliljiva in po mojem mnenju prava za dojenčka. Ko pa je Lu začel zanimati svet naokoli, sploh pa ko se je začela premikati sama so eko igrače pri nas doživele neslavni konec. Pravzaprav jo je zanimalo vse, kar ni igrača, sploh pa so jo zanimale stvari, za katere sem mnenja, da so zdravju neprijazne. To so seveda stvari, s katerimi mi odrasli vsakodnevno rokujemo. Otrok nas pač želi posnemati. Ker so usta v tem obdobju glavno čutilo, je seveda za boljši občutek vsako stvar hotela tudi temljito oblizati.  Šele tedaj sem v popolnosti dojela, v kakšnem okolju pravzaprav živimo, kako je nemogoče se izogniti temu, da bi dojenček prišel v stik z materiali, ki so v najboljšem primeru le neprijetni v energijskem smislu, v najslabšem primeru pa škodljivi zdravju. Notranja oprema stanovanja, premazana z različnimi premazi, avto, ključi, pisala, revije in časopisi , telefoni, računalniki,  plastične embalaže(čeprav plastenka od eko šampona, pa ima vendar nalepko, ki verjetno ni primerna za uživanje!?), zadrga, ki po vztrajnem žvečenju začne spuščati barvo in še in še…

No, seveda, so tudi  igrače, ki so zanimive, da ne bo pomote. Plastične in tiste, ki so na baterije po izkušnjah bolj kot tiste iz naravnih materialov. Plastičen dojenček največkrat za šalo izrine punčko iz cunj.

Hja, kaj torej narediti? Lahko se preselimo v naravno okolje in se odpovemo avtu, telefonu in računalniku. Lahko nehamo toliko komplicirati. Lahko se odločimo, da bomo čim več časa preživeli v naravi in se zdravo prehranjevali-tako bomo vsaj zmanjšali druge neželjene vplive.  Lahko otroka tako izoliramo, da s plastičnimi igračami sploh ne pride v stik. Odločitve so osebne, vsaka družina najde svoje..

Dejstvo pa je, da je otrok lahko srečen tudi brez dragih ekološko  pridelanih in izdelanih igrač. Včasih morda še bolj srečen, saj se „improvizirane“ igrače (kot npr. odpadna embalaža, razni uporabni predmeti brez posebne vrednosti…) bolj pogosto menjavajo in nanje ni treba posebno paziti. Tako lahko otrok na njih spoznava učinke tolčenja, metanja itd…Drage igrače so ponavadi najbolj všeč nam staršem, otroci imajo bistveno drugačem čut za estetiko, vsaj dokler so majhni.

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: