BOSONOGOST


Nekdo me je enkrat vprašal, če treniram bosonogost. Na začetku se mi je zdel izraz čuden, ampak dejansko je tako. Ker smo večinoma obuti, je treba bosonogost kar malo „potrenirati“, vsaj na zečetku bosonoge sezone.
Eni smo radi bosi. Nekateri ne prenesejo te „golosti“, nekateri so tako navajani zaprtih nog, da so že sandali pravi podvig. Nekateri imajo preveč nežno kožo, nekateri se bojijo, da bi stopili na kaj čudnega. Tretje bolijo podplati, če hodijo bosi. Vzroki so seveda v tem, da smo se na čevlje pač navadili, čevlji so postali del nas, podplati ne zmorejo več sami. Tam, kjer ljudje še hodijo bosi, ne poznajo atletskega stopala, vraščenih nohtov, žuljev in podobih težav.
Otroci so instinktivno radi bosi. Avstralsko podiatrično združenje (podiatrija je veda o stopalih) pravi takole: „Otroške kosti so mehke in zlahka stisljive. Bolečine otrok ne čuti, dokler ni že nastala škoda. Posledice neustrezne obutve v otroštvu se lahko izrazijo šele kasneje, lahko šele na koncu pubertete. Kažejo se v težavah z držo in s hojo. Nezmožnost, da bi dalj časa stali v določeni pozi je pravtako lahko povezana z napačno obutvijo v otroštvu. Večino teh težav lahko torej starši preprečijo-tako da pustijo otroke čimvečkrat bose.“
Strokovnjaki pravijo, da za normalen razvoj stopla ne rabimo čevljev, sploh pa ne ortopedskih. Hoja je dogajanje, ki zahteva stalno povezavo med nogami in možgani. Čez podplate sprejemamo čutne zaznave, krepimo naravno napetost in gibljivost podplatnih mišic. Čim debelejši je podplat čevljev, tem bolj so te zaznave okrnjene, tem bolj se podplatne mišice polenijo. Povezava med zdravo mišično napetostjo, gibljivostjo sklepov ter vezi in dobrim psihofizočnim počutjem pa je dandanes dobro znana in priznana.
Mimogrede, v stopalu je četrtina vseh kosti v telesu (26), 33 sklepov in več kot 100 mišic.
Že generacije nazaj so ploskonogost zdravili z bosonogo hojo, to velja še danes.
Kakšni naj bodo torej čeveljci za otroke? Tisti, ki se plazijo in šele delajo prve korake čevljev prav gotovo ne potrebujejo. Otrok naj shodi bos in tudi kasneje mu to čimvečkrat omogočimo. Če letni čas dopušča so vsekakor boljši sandali in natikači kot zaprti čevlji, morda tudi zato, ker jih lažje sezujemo, ko se nam to zahoče.
Pa znanost na stran. Saj poznamo občutek, ko se z bosimi stopali zarijemo v mehko travo, blato ali pa se masiramo na s kamenčki posuti poti. In kako nas za cel dan napolni jutranja hoja po rosni travi. Občutek svobode, življenja, povezanost z zemljo….otrokom je to znano. Negujmo njihovo intuicijo, obujajmo svojo.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: