Archive for maj, 2011

maj 10, 2011

ZAKAJČEK

Včasih razmišljam, kaj je bilo pravzaprav sploh napornega v življenju, ko je bila Lu dojenček. Saj je spala vsaj 3x čez dan. Predvsem pa-tudi ko je bila budna, sem se jaz lahko s kom pogovarjala ali pa sem preprosto bila tiho. Tišina. To je nekaj, kar zadnje čase zelo pogrešam. Malček, ki je ravno vstopil v obdobje „zakajček“ je lahko precej naporna družba.
Rada imam tišino in sploh nisem takšen tip človeka, ki bi veliko govorila. Včasih preprosto ne morem več, besede kot da se komaj vlečejo iz mene, s težavo oblikujem stavke. Takrat ji preprosto rečem: „ Ne morem več, bodiva 5 minut tiho“. Včasih to sprejme, še večkrat pa me začudeno pogleda in vpraša: „Zakaj?!?“
Po drugi strani pa ga ni bolj prisrčnega kot ravno otroška vprašanja in pripovedovanja.
Nekaj vprašanj iz zadnjega tedna…

-A je tati ženska ali moški?
-Zakaj me imaš ti rada?
-Zakaj sem se rodila?
-Zakaj je stara mama umrla?
-Zakaj sem še mala?
-Zakaj imaš ti nos?
-Zakaj veter piha?
-A ti tudi rada razmetavaš?
-A si ti že stara?
-A se boš ti v novo mamo spremila?
-Zakaj je ta mandarina prišla k meni, da jo lahko pojem?
-A je labod ptič ali riba?

Večkrat razmišljam o tem, ali je zanjo slabo, če ji ne odgovorim na vsa vprašanja? Kaj pa npr. otroci, ki so večino dneva v vrtcu, njim vzgojiteljice niti v teoriji ne morejo toliko odgovarjati..?
Ali bom z ne-odgovarjanjem zatrla otroško raziskovalnost, pristno življenjsko radovednost?
Z ne-odgovarjanjem ne mislim ignoriranja vprašanja, ampak odgovor v stilu „ne vem“, „zato“ ipd.
Zdi se mi, da je za otroka najbolje, da se ob njem izmenjujejo odrasli, tako je vedno eden, ki z veseljem odgovarja. Hja, še ena prednost velikih družin ali pa skupnosti, ki živijo blizu skupaj..