Archive for ‘BLIŽINA’

december 21, 2010

NOŠENJE

Dojenček se instinktivno boji biti sam. Dojenčka lahko nosimo v naročju, še bolje pa v slingu ali kakšnem drugem pripomočku za nošenje, ki otroka dokaj tesno ovije. Tako se otrok počuti podobno kot v maternici, čuti toplino materinega (ali katerega drugega) telesa, sliši zvoke v njenem telesu, čuti gibanje. Popolna tišina in mirovanje (npr. ležanje v svoji sobi) so za dojenčka popolnoma tuja dogajanja, saj jih v 9 mesecih v materinem telesu ni spoznal.

Ko pa je malo starejši zaznava dogajanje okoli sebe iz varnega zavetja. Čuti bližino, varnost in ljubezen. To so ključne zaznave, ki omogočajo njegov zdrav razvoj. Mnoga opazovanja kažejo na to, da so otroci, ki ih veliko nosijo bolj zadovoljni – manj jokajo, bolje spijo, hitreje se razvijajo. Tako kot pri skupnem spanju, se tudi pri nošenju dojenčkovi telesni ritmi uravanavajo preko telesa odraslega, ki ga nosi… Otroka z nošenjem ne razvadimo, temveč zadovoljimo njegovo potrebo po bližini. Z zadovoljevanjem osnovnih potreb mu tako omogočimo kasnejši samozavesten odhod v svet.

december 21, 2010

SKUPNO SPANJE

Otroška posteljica, zibka, voziček, lupinica… To so pripomočki, ki so novejšega datuma. Prav tako je novejšega datuma (po izkušnjah ljudstev iz celega sveta dokaj nenaravna) ideja o tem, da mora dojenček čimprej prespati celo noč. Stoletne izkušnje kultur po vsem svetu, prav tako pa nekatere novejše raziskave kažejo na to, da je tako za dojenčka kot za starše naravno in bolj zdravo, če spijo skupaj. Preko čutenja telesnih ritmov odraslega, ki z njim spi, se uravnava dojenčkov ritem dihanja, utrip srca, prav tako poteka regulacija telesne temperature, matabolizma, imunskega sistema. Pri otrocih, ki spijo v skupni (družinski) postelji,  je tako dokazano manj zastojev dihanja in manj nepojasnjenih »smrti v zibki«.

Spanje namreč ne pomeni, da se nič ne dogaja, da otroka (ali odraslega) takrat ni, ali da nič ne čuti. Nekatera opazovanja celo podpirajo tezo, da smo med spanjem zelo dojemljivi za razne sugestije, učenja… Spanje torej je dogajanje, skupno spanje pa  je logično nadaljevanje skupnega dnevnega življenja z dojenčkom. Povezava se tako nadaljuje tudi ponoči.

Dokazano je, da se spalni ritmi (faze globokega in plitvega spanca) dojenčka in mame uskladijo, če spita skupaj. To v praksi pomeni, da se mama ponavadi zbudi nekaj sekund pred dojenčkom. Tako je manj utrujena, ker je dojenčkov jok ne ujame v fazi globokega spanca, saj takrat oba spita.

Tisti dojenčki, ki spijo z mamo naj bi z nočnim dojenjem dobili tudi tretjino več kalorij kot tisti, ki spijo sami.

Spanje tako postane nekaj, česar se otroci lahko veselijo, saj ga povezujejo s toplino in bližino.

In nenazadnje: kako lepo je za starše, da se lahko stiskajo s toplim in dišečim dojenčkom, da ga lahko slišijo, kako diha, da mami ni treba kar naprej vstajati, ampak lahko podoji dojenčka napol v spanju. Posebej očetje, ki morda čez dan ne utegnejo preživeti toliko časa z dojenčkom lahko ponoči to nadoknadijo!

december 21, 2010

DOJENJE

Vsako mleko nahrani telo. Ampak samo mamino nahrani tudi dušo.

(Unicef)

Je hrana.

Je izraz ljubezni, izraz življenja.

Je objem nežnosti, varnost.

Je nadomestna popkovina, ki omogoča počasen in zanesljiv prehod v samostojnost.

Je nekaj najlepšega.

Je vez, iz neštetih nitk, ki je še močnejša po vsakem podoju.

Je življenska naložba.

Je komunikacija med materjo in otrokom.

Ni samo hrana, je “zdravilo” za vse težave (tolažba, potreba po varnosti in bližini, potreba po sesanju, olajšanje bolečine …).

Materino mleko je naravna hrana, ki vsebuje žive snovi, encime in protitelesa, za razliko od mlečnih formul. Sestava materinega mleka se spreminja, ni stalna kot umetno mleko. Spreminja se že v času enega podoja in glede na otrokovo starost in potrebe. Tako je vsak trenutek prilagojena otrokovim potrebam.

Dojenje je naravno nadaljevanje ženskega reproduktivnega cikla, v idealnih okoliščinah bi tako mati in otrok instinktivno našla eden drugega. Vendar danes okoliščine v življenju večine žensk niso idealne, zato je velikokrat potrebna pomoč. Večina mamic vidi akt dojenja prav malokrat pred tem, ko dobijo v naročje svojega dojenčka.

Živali, ki živijo prosto imajo redko težave z dojenjem. Živali v živalskem vrtu pa pogosteje. V nekem primeru so mladi opičji mamici, ki ji dojenje v začetku ni steklo pomagali tako, da so pred njeno kletko ves dan sedele mamice, ki so dojile svoje dojenčke. Potem je tudi opica začela dojiti svojega mladička. Pogosto je potrebno tako malo, .. Zato je vredno, če ne uspe v prvo, poizkusiti še drugič, tretjič, vprašati za nasvet …..