Posts tagged ‘vzgoja’

marec 10, 2011

PASTI MATERINSTVA


Če bi naše matere navezale z nami, ko smo bile dojenčice, pristen in zelo globok stik, takšnega, kot je možen le med mamo in dojenčkom, potem za nas ne bi bilo nobenih pasti. Ker pa je naravna spontanost iz strani družbe porušena in poteptana že mnogo generacij nazaj, seveda, tudi me, današnje matere, kljub racionalnemu prizadevanju, da temu ne bi bilo tako, zelo in vsak dan čutimo posledice tega zatiranja.Ko postanemo mame, se kaj lahko ujamemo v kakšno od zank našega časa-storilnostno naravnane družbe v kateri živimo in kulta mladosti in lepote, ki ga tako častimo.
Ker je naše prvinsko čutenje okrnjeno lahko pademo v dve skrajnosti:
Lahko postanemo „popolne mame“. Mogoče si želimo nadoknaditi tisto, kar smo v otroštvu pogrešale. Mogoče si želimo svetu dokazati, da smo močne, da zmoremo vse in to same, brez pomoči. Mogoče se tako hočemo oprati občutkov krivde, ki se lepijo na nas. Mogoče……vsaka bo po poglabljanju vase našla svoj pravi razlog. „Popolne mame“ , ki brezhibno skrbijo za svojega otroka, vodijo gospodinjstvo, so predane in strastne žene. Obenem najdejo čas, da so urejenega izgleda, ne zanemarjajo prijetljic in preberejo vrsto knjig o vzgoji, vrtičkarstvu, duhovni rasti, prehrani…. Pomanjkanje spanca jim ne pride do živega, nikoli niso razdražljive ali jezne, nikoli naveličane ali nasičene….Razdajajo se do onemoglosti, pa jim še vedno ni dovolj. Verjetno ne poznajo nobene mame, ki bi zadoščala njihovim standardom, saj taka mama seveda ne obstaja. Samo vprašanje časa je, kdaj pregorijo, takrat postanejo jezne, žalostne, prepirljive in za vse skupaj se obtožujejo in bi se najraje požrle, saj so „padle na izpitu“….
Druge so tiste, ki „se hočejo čimprej vrniti na stare tire“. Življenje z dojenčkom jim je lahko dolgočasno, ker nikakor ne najdejo poti do njega, saj jih ovira njihova lastna neizživeta bolečina. Hitijo se znebiti vseh znakov na svojem telesu, ki so jih pridobile od začetka nosečnosti naprej. Neustavljivo iščejo in sanjarijo o življenju, ki so ga živele prej, a seveda zamanLahko pa so to mame, ki na silo potačijo svoja komaj vzbrstela nežna čustva do dojenčka, ker to od njih zahtevajo mož, sorodniki, okolica…..Tem ubogim mamam se trga srce, ko poslušajo otrokov jok pred zaprtimi vrati, ker se otrok pač mora zgodaj naučiti reda.
Hm, verjetno smo vse bile vsaj za trenutek v vsaki od opisanih situacij, kajne? Moč je v tem, da gremo naprej. Da iščemo, da vstrajamo, da sprejemamo…. V sebi, ne zunaj nas. Materinstvo je vsekakor viharno obdobje v življenju ženske. V njem se utopimo ali pa postanemo močnejše…zelo močnejše. In zelo bližje sebi in tistim, ki nas imajo radi.

Značke: ,