5 NAJBOLJ ZAŽELJENIH IGRAČ VSEH ČASOV

December je in čas obdarovanja je tu. Le kaj nam bodo prinesli dobri možje?

Vsako leto se  veliko staršev sprašuje, posvetuje, razmišlja;  hitijo od trgovine do trgovine, listajo prospekte, ki jim sporočajo, da so takšne in takšne igrače nujno potrebne za otrokov razvoj. Spet drugje izvejo, daje bolje, če so igrače iz naravnih materialov. Tudi te podpirajo otrokov razvoj, vendar na manj vsiljiv način…ob tem pa nobena od teh igrač ni prav poceni. Potem se najdejo tudi takšni starši, ki se sami lotijo izdelave igrač in v to vložijo veliko truda in časa.

In s čim se baje najraje igrajo otroci? no, razen prve pol ure po odprtju darila:)

baje da s temle http://churchm.ag/the-best-toys/

Palice, škatle, vrvice, kartonski tulci in pa blato, zemlja, pesek. Iz naših izkušenj bi to lahko potrdila. Razen kartonskih tulcev, te se pri nas nekako niso prijeli. Namesto njih so pri nas vrečke-kakršnekoli, najraje take papirnate darilne, lahko pa čisto navadne plastične…

Ste dobili kakšno idejo za darilo?

UPORABA VOZIČKA

Že pred porodom sem se odločila, da za dojenčka vozička ne bom uporabljala, saj mi je bilo bližje razmišljanje, da naj bo dojenček mami pač čim bližje-zato sem Lu nosila v slingu ali kasneje v traku. Ko pa je bila stara 8.mesecev, se mi je zazdelo, da je že kar težka, obenem pa mi je prijateljica ponudila voziček na posodo-in smo poskusili. Lu je bila navdušena-vendar le kakšnih 10 min. Voziček se je nato dolgočasil na balkonu, dokler ga ni odkrila Lu, stara takrat okoli 15 mesecev. Ravno je dobro shodila in ji je bilo v največjo zabavo porivati nekaj pred seboj. Voziček je bil seveda odličen za takšno igro, še vedno pa ni služil svojemu osnovnemu namenu.
Prevozno sredstvo je postal šele ko je bila Lu stara okoli 2 leti in še zdaj, ko se približuje tretjemu letu, ga imamo v avtu in ga uporabimo parkrat na mesec.
I

OBLIKA MAME

Odkar sem mama je moje telo drugačno. Tako za druge kot zame. Včasih se mi zazdi, da sem bila prej tudi jaz samo eden od zunanjih opazovalcev, pomembna mi je bila namreč predvsem vizualna podoba. Zdaj pa so v ospredju funkcionalnost, udobje in prijetnost. Otroku je prav vseeno za obliko dojk, mamine so najboljše, saj je v njih dragoceno mleko. Trebuh, ki je mehek je še posebej vabljiv za otroške rokice in zelo prijeten za poležavanje na njem. Močne roke nosijo otroka, v objemu našega telesa se počuti varno. Odkar sem mama uživam v svojem telesu, ki hrani, prenaša in varuje mojega otroka. Ko pa se pogledam v ogledalo, se včasih oglasijo zunanji opazovalci v meni, ki se zmrdujejo nad nagubano kožo, štrlečim trebuhom in izginulimi dojkami. Takrat se zavem, kako globoko so vame vtisnjene podobe lepotic, ki nam jih vsiljujejo mediji. Vesela sem, da se to dogaja vedno manjkrat. Ljubezen in zaupanje v svojo telo bom lahko prenesla svoji hčeri le tako, da ji bom sama za vzgled.
Mame so različnih oblik, zunanjih in notranjih. Tako kot vse, kar je živega na svetu. Enake in vedno iste so samo umetne stvari brez življenjskega toka, ki nenehno spreminja, brusi, oblikuje….

ŽIVLJENJE V ŠTEVILKAH

Danes sem čisto slučajno, med pregledovanjem neke službene literature, prebrala tale podatek:
Po statistikah IVZS je bilo leta 2009 v Sloveniji 4.653 splavov in 21.644 porodov. A sem prav prebrala??? Še malo sem uporabila internet in našla potrdilo-na 100 porodov 58 splavov. Podatki so me zelo presenetili. Sicer se o teh številkah nikoli nisem spraševala, vendar sem bila mnenja, da je splavov zelo malo. Mogoče zato, ker pravzaprav ne poznam nobene ženske, za katero bi vedela, da je naredila splav. Poznam jih pa zelo zelo veliko, ki ne zanosijo kljub veliki želji in medicinski pomoči. A se torej jaz gibljem v takšni „neplodni“ družbi? Bolj verjetno je, da se o splavih pač ne govori. O neplodnosti pa zadnje čase veliko. Zdi se mi, da je neplodnost v zadnjih letih(desetletjih) nekako zgubila tisti posmehljiv in ponižujoč prizvok(„jalova“ žena) in se danes obravnava ko še ena od neštetih novodobnih bolezni, na katero ženska pač nima velikega vpliva. Bolečina obojih- tistih, ki namenoma naredijo splav in tistih, ki ne zanosijo je nedvomno velika. Ženske, ki so naredile splav pa nosijo čez življenje še dodatno težo-težo svoje zavestne odločitve, svojo bolečino pa ponavadi obdržijo zase, saj je splav v družbi dokaj stigmatizirana tema. Danes mislim na te ženske, po statistiki sodeč gotovo kakšno poznam!

ZELENI STARŠI

Američani se radi kategorizirajo, označujejo, poimenujejo. Danes sem naprimer ugotovila, da pravzaprav spadam v kategorijo zelenih staršev. V angleščini „green parenting“, v dobesednem prevodu torej „zeleno starševstvo“, je neke vrste razširjena kategorija-sem namreč sodijo tisti starši, ki poleg naravnih vzgojnih pristopov v stilu povezovalnega starševstva veliko pozornost posvečajo tudi ostalim področjem življenja- zdravi hrani, čistemu okolju, gibanju na zraku…
„Zelen starš“ pa je v ljudskem jeziku tudi vsak starš, ko v rokah drži svojega prvega dojenčka in stoji na začetku svoje starševske poti…in prav rojstvo otroka je za mnogo ljudi tista prelomnica, ko se zavejo, kako pomemben je za njih in še posebej za novo bitjece zdrav način življenja in čutenje narave. Zato je rojstvo otroka odlična priložnost, da „dozorimo“ in postanemo zares zeleni.

KJE OTROCI SPIJO

V svoji posteljici, v zakonski postelji, na „balkončku“ zraven zakonske postelje…še kakšna možnost? Poglejte si tukaj

KAKO SPIJO STARŠI

Zanimiv članek o tem, koliko spijo novopečeni starši. Baje so včasih starši več spali, prav tako je bil čas uspavanja otrok krajši. Hmm, imam par pomislekov…od kje tako točni rezultati? So morda delali statistične raziskave? Ok, danes je to kar pogosto, vendar v času naših staršev in starih staršev? Nadalje je podatek za prespane ure v eni noči, potem pa naprej navajajo kot razlog to, da danes matere hodijo v službo in nimajo možnosti nadoknaditi pomanjkanja nočnega spanca čez dan. Hja, kaj se potem šteje v prespane nočne ure-spanje ponoči ali tudi podnevi?
In pa še komentar na krajše uspavanje in boljše spanje dojenčkov v zgodovini. To nam bo potrdila večina naših staršev in tudi starejših generacij. Pa to seveda ne pomeni, da so otroci toliko lažje sami zaspali in pa spali cele noči. Pomeni le, da so bile metode z izjokavanjem bolj sprejemljive/uporabljene. Prav tako različna „uspavala“, kot npr. alkohol ali še kaj močnejšega…
Tako težko je sprejeti dejstvo, da je pač naravno, da otrok ne spi tako, kot odrasli, da se večkrat na noč zbudi in da ne zna zaspati sam. Še vedno vse preveč staršev porabi veliko dragocene energije, ko želijo ta naravni otrokov ritem prilagoditi svojim predstavam. Na tržišču so tudi danes izdelki, ki so pravzaprav blaga uspavala, sicer na zelišni osnovi, torej so naravni- sama ideja o umirjanju in uspavanju otroka z raznimi dodatki pa se mi ne zdi prav nič naravna. Celo malce strašljiva. Ali ni glavni argument, da mora otrok čimprej iz zkonske v svojo posteljico ta, da se ne bi preveč navadil spati s starši in tega potem ne bi hotel tako zlahka opustiti? Ali takšna teorija potem ne velja tudi v primeru kapljic za pomirjanje-se otrok na ritual jemanje kapljic pred spanjem ne more navaditi?